Park, večerja, Đejsik's party in muzej (19. in 20.10.)

petek, 19.10.

Dopoldanski sprehod do faksa – po lepem, ponovno sončnem vremenu skozi pisano obarvan park. Spet je blo treba poslikat vsako stvar, saj so barve res čudovite… še posebno kadar se odsevajo v vodi.

Waaaaau, kakšni lepi odseviiiiii v vodi

Promenada dolga par km...

Javor pred Anjinim dormom, dobra fotka ane!?

Pogled skozi rdeče steklo pri vhodu na fakulteto za arhitekturo...

Naslednji korak je bilo iskanje trgovine z materialom za arhitekte. Waaaauu, kaj vse majo! Po nabavi potrebnih stvari (različnig vrst papirja) je na vrsto prišla še nabava hrane, potem kasneje pa pri meni doma sladkanje z navadnim jogurtom, oreščki in medom, njamsiiii :)

Zvečer sva šli do Andreje, ker naju je povabila na večerjo. Ker sva (kot se pogosto zgodi) zamujali, naju je že čakal sveže pripravljen pire krompirček z neke vrste provansalsko omakico - tako z bučkami, malancani, paradižnikom in začimbami. U glavnem, fajn je blo! :) Za desert je bil pa božični jogurt, mi2 pa sva prinesle še domine - une kockice z različnimi sladkimi plastmi, oblite s čokolado. Mislem, da ni treba posebej poudarjat, da je blo tudi to super ;P Po večerji in babjem čveku sva se odpravle na tram in ga za minutko zamudile... sledil je sprehod do centra (20 min.), ker je blo tko grozno mrzlo, da nisva hotle čakat na postaji na naslednji vlak. Sredi poti sva ugotovile, da bi blo mogoče dobr it še do lidla preden se zapre. Kolk mava še časa? Natanko 11 minut, za 2 postaji z S-om in več kot 500metrsko promenado, huuuh. Joj, S pride šele čez 4 minute - greva al ne?! Jaaaa! Takoj, ko sva stopile iz vlaka, sva zalaufali proti trgovini... še 3 minute, faaaak! Se sploh splača vztrajat? Treba je probat, zato sem js še mal pospešla (ja, očitno mam neki kondicije še, kljub nešportanju v zadnjem mesecu ;P) in v zadnji sekuni ujela odprta vrata. Bravo js! ;)

Kasneje sva se pridružile razigranim kolegom, ki so se zbrali pri Jacku. Smeh, smeh, smeh... jao, kakšne scene delajo ti Poljaki, včasih se jim res ne morš nehat smejat. Tokrat je bil glavni vzrok Anjin roza šal, ki so ga hotl met vsi.

Ko naju z Anjo še ni bilo... zdaj veva zakaj so bli tko dobr razpoloženi :)

Michalu tale šal res paše, hehe

Smeha ni manjkalo... niti slučajno! :D

Po uri ali dveh smeha smo se moral odločit, al bi šli pogledat zabavo v Hauptmensi al ne... tam je bla namreč neka velka študentska čaga. Šli smo pogledat in ugotovil, da je vrsta predolga, blo je mraz in se nam ni dal čakat pol ure, stranski vhod je bil zastražen in se nismo mogl zmuznit mimo. Nič gremo domov ali nazaj v naš študentski dom. Mi2 z malo Anjo sva hotli it naprej v center oz. v predel Linden, kjer je ogromn diskotek in lokalov - torej žurov do jutra, ampak se nama nobeden ni hotu pridružit :( Same pa pol tud nisva šle, ker naj ta del mesta ne bi bil lih najbolj varen... pač bova šli drugič. Smrk. Po enournem klepetu z Jackom in Miloszem pa sva se tud mi2 odpravle domov.... Morva kakega Party animala spoznat, ki bo pripravljen z nama bit mal dlje, drugač bo kriza, hihi ;)

Za konec je Jacek polil Sprite in ga hitro tudi spucal... sem ga povabila še k meni tla pomit, ampak še ni pršu

sobota, 20.10.

Za ta dan pa smo mele v planu obisk kakega muzeja... šle smo v Kestnergesellschaft, kjer so imeli 3 odpicene razstave fotografij in nekaj drugih stvaritev. V prvi sobi je bila nekakšna fontana iz rib - leteče ribe iz katerih je tekla voda. Hu-du! V naslednji so bile nenavadne fotografije Tima Walkerja, na tleh pa vsi pripomočki za risanje, ki smo jih na koncu tudi preizkusle, ampak so nam nato povedal, da so stvari naštimane za skupino otrok, ki pravkar prihaja, smola. V zgornjem štuku je bla ogromna postelja oz. zibka, na katero si lahko splezal in na njej užival ali pa gledal tv - iz stropa so namreč visele tri ribiške mreže s tvji. Mi smo se malo povaljale po časopisnem papirju (ta zibka je u bistvu predstavljala odlagališče starega papirja) in se poslikale, potem pa šle naprej... v zadnjo sobo, kjer pa so bile ogromne zmečkane kepe papirja s potiskom. Morm rečt, da je bla tale razstava kar zanimiva.

takole zgledajo ''leteče ribe''

luštni interierji...

Gremo risaaaaaaat, jaaaa!

naš foto session: nr.1

nr. 2 (s tv-ji v ozadju)

nr. 3

4

zmečkane kepe papira, ja tud to je umetnost ;)

Sledilo je kosilce na Hauptbahnhofu, popoldne pa je bil rezerviran za delo za faks. Zvečer smo Anje šle na žur od ene Francozinje in njenih cimrov, ugotovile, da je folk (verjetno pretežno Nemci) čist preveč zaprt in nekomunikativen in kmal šle domov... mogle smo se naspat, ker v nedeljo pride na vrsto izlet v Hamburg, 2. največje nemško mesto.....

torek, sreda, četrtek... (16.-18.10.07)

Morm nadoknadit za nazaj, tko da bo tole mal daljši post.....

torek 16.10.
Neskončno dolg dan... morali sva it na drug konec mesta, kamor ne pelje s-bahn iz postaje Kropke (kot večinoma vsi ostali), pač pa iz Hauptbahnhofa. Še dobro, da sva to ugotovili 15 minut pred začetkom predavanja. Po hitri hoji sva stopili na prvi S in kmali ugotovili, da gre v napačno smer... pa ne že spet, upsiii! Ja, to je postala že kar naša navada. Nato sva imeli najpomembnejši predmet oz. predstavitev lanskih projektov, ki je trajal od treh pa skoraj do osmih. Vmes pa samo 5 minut pavze, za crknit!! Dobil smo že prvo nalogo. Pa bo le treba začet delat! Huh.. :)
Po faksu je takoj sledil welcome party za arhitekte in krajinske arhitekte. Najino predavanje se je tako zavleklo, da sva ga pol zamudili, se nato najedli in spili kozarček vinčka, ta tu ni niti slučajno tako dober kot slovenski, in s tretjo Anjo šli naprej - na Jarekovo žurko za rojstni dan... spet tja daleč stran na Heiderhofstrasse. Muzika je bla tko tko, žur sicer zelo fajn, ampak kratek, ker smo spet lovili zadnji vlak, jao ;)

3, 2, 1, everybody smileeeeee!

Jacek v elementu, ko so vrteli nek poljski komad :P

Tri Anje na kupu... joj, pa ne že spet

sreda 17.10.

Dopoldanski izlet v IKEO - največjo v Nemčiji! Ta se nahaja na robu mesta, na območju razstave EXPO 2000, za katero so zgradili celo cono, danes pa vse bolj ali manj propada, so pa vse stavbe arhitekturno zelo zanimive. Ker je mala Anja morala kupit nekaj posode, obe pa sva si priskrbeli tudi nekaj okraskov za najine sobe (rožice, tepih), sva na koncu zgledali kot 2 muli, nekako takole:

Tura je trajala nekoliko dlje od pričakovanega, zato sva zamudili kosilo v menzi. Kaj pa zdaj? Lačniii!! Ah, greva kar na najbližji postaji iz S-bahna poiskat nek fast food... prvi na obzorju je McDonalds. Okej, pa naj bo. Prvič sem jedla FishMac-a, ker sem nedavno nazaj zvedla, da v njem u bistvu ni majoneze, ampak neka smetanasta omakica. Ne vem, a sem bla res tko lačna, al je dejansko bil fajn :) Še boljši pa je bil posladek, kakopak sladoled :P

Končno kosilce...

Popoldan sva v nabito polni predavalnici poslušali predstavitve računalniških programov. Najin AutoCAD bo potekal v petkih... ne, petke mava mi2 frej, zato bova izbrale kaj drugega :) Zvečer pa se je ulilo kot iz škafa, na srečo le za kratek čas. Vseeno smo se odločili, da ne gremo nikamor. Najprej smo pr meni čajčkali, medtem, ko sta Jacek in Miloš igrala igrce (otroka mala), pol pa smo šli še mi do Jacka in pogledal film Next. Spat šla že okrog treh, neverjetno ;)

Pustimo otrokom veselje ;D

četrtek 18.10.

Lutanje po mestu, iskanje poceni superg za telovadbo, ker sem jih pozabila doma :(, namesto tega nakup balerink - za ples bodo u redu ;), kosilo,... Na poti proti faksu, naju je ujel edini 5 minutni naliv v celem dnevu... veter je bil tako močan, da je blo odpiranje dežnika brez pomena. Čist naju je namočil. Na vrsti pa je bla fonetika, kjer nas je zelo pedantna gospa glede na naše priimke (torej narodnost) predhodno razporedila po skupinah, za kar je menda porabila par ur. In rezultat?! Jaz sem med italijani, waaau. Anja Braun je po novem Španka, Anja Blonde pa Rusinja. Hmm ja, mogoče pa tudi ne :) Anyway, nekak smo se pol odločile, da to ni lih fajn tečaj (ker bi zarad 15ih minut nemške izgovorjave, mogle hodit na faks; ne hvala) in ji povedale, da pridemo naslednji semester, hihi :)
Zvečer pa direkt na drug konec mesta (spet!) na tečaj salse... smo se naučili nekaj osnovnih korakov, najprej posamezno nato v paru. Moj soplesalec sicer ni bil ravno dober voditelj, ampak nama je vseen kar šlo. Recimo.
Salsi je sledil premik do Miloša, naprej v Silos - družabni prostor pri študentskih blokih na Doroteenstrasse - na čago za vse nove študente. Ker smo bli lih in the mood smo šli kar naravnost na prazno plesišče, kjer smo tiste, ki niso bili na tečaju, učili korake salse. Vmes se je parkrat plesišče kar lepo napolnilo, ko pa so že skoraj vsi šli, sva z Anjo imeli ves prostor zase in se vrteli kot vrtavki. Ob dveh je DJ kar na lepem ugasnil muziko. Nama pa je speljal zadnji S-bahn kake pol ure nazaj... zato sva šli kar peš, več kot 30 minut. Čas sva si krajšali s poslušanjem + prepevanjem Justina in Siddharte, plesom v dežju, klepetanjem,... Od doma sem bla več kot 15 ur!

Gremo plesaaaaaat...

Učenje salse, na tej fotki smo zelo usklajeni - not ;)

2 vrtavkiiiiii, sehr schön! ;P

In pa dancing in the rain...

Ponedeljek v parku...

Danes pa so se začela predavanja in Anja je že zbolela (kaj pa se to pravi!?), zato sem se na faks odpravila sama... Po dveurnem predstavljanju predmeta in poteka dela, vlečenju listkov, ki odločajo o tem kdo ta predmet sploh lahko opravlja, ker je bilo kandidatov preprosto preveč, prevzemanju težke bukve s članki oz dveh - ena je bla za ančko, sem se odpravila na obisk k njej. Kar peš po sončku v prelepem parkcu...

PS: Vse slikice so posnete s telefonom, posledično so nekoliko manj kvalitetne :)

Zvečer sem šla na tečaj Mündliche kommunikation, ki je odpadel, nato pogledat Michalovo sobo, potem pa smo imeli v planu karaoke... tokrat ne pri Silke doma, pač pa v pravem karaoke baru - Irish pubu. Po več kot enournem iskanju in pešačenju po centru, ker nismo meli pojma kje ta bar dejansko je, smo obupali in kmalu šli domov. Sicer smo našli en Irish pub, ampak ta ni bil pravi.... pa drugič. Sedaj nekateri menda že vejo kje je ;)

A & A med čakanjem na zamudnike

Naš novi parček (Miloš in Stjepan), ki se skriva pred paparazzi :)

20 točk za nas, nedelja (14.10.07)

Po tistem internacionalnem kuharskem večeru smo se odločile, da že kupljene sestavine vsaj delno porabimo... naredile bomo Slovenski večer s štruklji!! Dopoldne je potekalo intenzivno pripravljanje guest liste, saj vseh pač ne moremo povabit. Lista se je končala nekje okrog števila 15 in prav toliko se nas je na koncu tudi zbralo pri Anji Blonde ;) Entrance fee je bila steklenica belega vina, ker smo planirale poleg štrukljev postrežt tudi kuhan vinček...:) Pri pripravi kulinaričnega večera se nam je pridružila tud Filiz, ki je naredila super jed iz sveže zelenjave in grobo mlete koruze oz. pšenice. Njami!

Štruklji so že nared, zdaj pa še vinček dokončat...

Na zdravje! Na zdrovje! Prost! Cheers!

Najboljši kuharski team :)

Vsi so bili navdušeni nad jedmi in vinčkom, ki ga, presenetljivo, ni poznal še nihče. Pohvale in zahvale so na koncu kar deževale, to je bil najboljši private party do zdaj... baje jih bomona tak način ponavljali 1x ali 2x na mesec, ker je blo res fajn! Vsaka od nas si baje zasluži 5ko - torej skupaj 20 točk! ;) Naslednjič pa bomo jedli poljske speciljatete...

Basanje s štrukeljci...

Jose, Roderick in gostiteljica Anja Blonde

Schloss Marienburg, Silke in Sansibar (13.10.07)

Petkovo žuranje se je spet zavleklo v zgodnje jutranje ure, že tako ali tako kratek spanec je prekinila budilka... treba je blo vstat in se odpravit do glavne postaje. Šli smo namreč na izlet v 20 minut oddaljeno vasico, ki se ponaša s prečudovitim gradom Schloss Marienburg, zgrajenim v 2.polovici 19.stoletja. Kralj George V ga je podaril svoji ženi za rojstni dan kot poletno rezidenco... matr, ji je blo luštn :) U bistvu ta grad ni od Hannovra oddaljen samo 20 minut... vožnji z vlakom je namreč sledil še pol urni sprehod, na katerem smo posneli tudi par fotk z grajskim gričem v ozadju...

Se kdo javi, da mi kupi tale grad za rojstni dan? ;)

Izločeni... moral plačat 2€ več za vstopnino - kriminal! :(

Tudi tokarat ni šlo vse po načrtu, saj smo najprej na železniški izgubile Miloša, ki je izginil neznano kam (kasneje smo zvedele, da je šel nazaj domov, ker je ugotovil, da s sabo nima dovolj denarja - ja mi mu ga res ne bi hotle posodit, če bi nam slučajno kaj rekel). Potem smo izvedele še, da naša prijava preko internetna ni bla uspešna - ni nas blo na seznamu prijavljenih, svašta! Poleg tega so bli naši vodiči tud zlo izgubljeni, ker sploh niso dobr poznal poti do gradu, zato smo tja hodili še dodatnih par minut. Ker nismo ble s skupino smo morale za vsopnino plačat 6€ namesto 3,5€, čakat pol ure, zmrzovat v gradu (no, to bi v vsakem primeru), poslušat zlajnanega vodiča in nato skoraj laufat do postaje, da smo ujele vlak.

Who is more scarry!? ;P

Martinčkanje med čakanjem na vstop v grad...

Po izletu je sledil obisk dobrega kolega LIDLa, kjer smo kupile par najnujnejših stvari za preživetje. Potem sva z Anjo pr men skuhale kuharsko mojstrovino - testenine na podlagi iz sveže rukole, z omako iz paradižnika, rukole in feta sirčka - Paula se še vedno navdušuje nad njo.

Njaaaaami!

Zvečer smo bile povabljene na privatno zabavo (ja, spet:)) k Nemki Silke. Tam smo največjo fešto naredil kakopak mi, saj so Nemci precej bolj zadržani, nekomunikativni in nezabavni. Kljub temu smo proti koncu veselo prepevali karaoke. Mi2 z Anjo sva odpeli svoj solo s Shakiro - 'Underneath your clothes', Queeni - 'Don't stop me now' in 'I had the time of my life' iz filma Dirty dancing... poleg tega pa sva skupi z Nemci pele še neke nemške otroške pesmi (Schnapija začuda ni blo med njimi), Ronana Keatinga, itd. in ble uspešne backvokalistke pr 'We are the champions'...posnetke našega prepevanja mogoče nalimam kdaj drugič, al pa rajši ne :P

Anja & Đejsik & Anja s črvi...

Karaoke so zakon!

Don't stop me now, I'm having such a good time, I'm having a ball
Don't stop me now, if you wanna have a good time just give me a call...

Ko je bla ura že krepko čez 1 a.m., smo se peš odpravil proti centru. Med potjo so se Filiz, Jacek in Michal odločili, da oni pa ne bi šli več žurat - Đejsika je bolel zob, Filiz je bla brez glasu, Michal pa je bil že zelo zaspan. Tako smo spet ostale vse tri Anje, uspel pa nam je obdržat še Miloša... pod pogojem, da gremo najprej na kebab. Okej, zakaj pa ne!? ;) Pol smo šli še v klub Sansibar (btw: ta se bo v kratkem širil v prostore tistega salona iz prejšnjega posta), se gužvali slabe pol in šli na vlak.... v napačno smer. Zakaj bi sploh gledali kam gremo?? Glavno, da vlak pride že čez 10 minut :) Tko smo se pol na 1.postaji spomnli, da to ni to, šli ven, laufal po tekočih stopnicah gor, prek železnice, nazaj dol po stopnicah in na (tokrat pravi) vlak...

Iiiiiiiiiiiiiiiiii!